Z novim letom je vodenje vrhovnega sodišča uradno prevzel Damjan Orož, ki je na tem mestu nasledil Miodraga Đorđevića. Đorđeviću je sodniška funkcija in s tem predsedniški mandat prenehal predčasno, saj je dopolnil 70 let, kar po zakonodaji pomeni upokojitev sodnika. Orož, ki je bil pred imenovanjem vrhovni sodnik na gospodarskem oddelku in vodja oddelka za spremljanje sodne prakse, je bil v državnem zboru potrjen z visoko podporo, saj proti njegovemu imenovanju ni glasoval nihče. Novi predsednik vrhovnega sodišča prevzema institucijo v obdobju, ko se sodstvo spopada s vprašanji učinkovitosti in reformami sodne zakonodaje. Orož je bil v preteklosti tudi namestnik predsednika vrhovnega sodišča, kar mu omogoča nemoten prehod na novo funkcijo. Njegovo imenovanje je sledilo predlogu ministrice za pravosodje Andreje Katič, ki je pri svoji odločitvi upoštevala pozitivni mnenji občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta.

Vsi najvišji državni funkcionarji so prejeli zimski regres v višini 639 evrov. Najvišjo bruto plačo, 8.329 evrov, je prejel šef vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki se poslavlja s funkcije zaradi dopolnjenih 70 let. Generalna državna tožilka Katarina Bregant je prejela 7.589 evrov.

Vrhovno sodišče in ministrstvo za pravosodje sta ob dnevu pravosodja na Brdu pri Kranju podelila priznanja. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ministrica za pravosodje Andreja Katič in predsednica države Nataša Pirc Musar so se zavzeli za sprejem nove sodniške zakonodaje, ki ji Sodni svet nasprotuje. Pirc Musarjeva je poudarila pomen prava.

Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je zavrnil pozive k ustavitvi zakonodajnega postopka za sprejem t. i. sodniškega četverčka. Poudaril je, da sodstvo nujno potrebuje reformo, ki bo zagotovila enovitega in mobilnega sodnika, izenačene obremenitve med sodniki in sodišči ter dvig starostne omejitve za vrhovne sodnike. Po njegovem mnenju je reforma potrebna čim prej, s 1. januarjem 2027.